Potrebujete nekoga, ki bi za vas pisal poslovne vsebine? Jih pišete sami, pa bi želeli, da jih izpili nekdo z nabrušenim jezikom? Vam povzročajo težave marketinška besedila in slogani, ki bi vaše storitve naredili še prepoznavnejše? Potrebujete pisca člankov s specifičnih področij? Ali pa nekoga, ki se zna kreativno izražati in s pisanjem pritegniti pozornost, da bi urejal vaša družabna omrežja?

Pomagam vam lahko s pisanjem vsebin po dogovoru, marketinškim, novinarskim in kreativnim – leposlovnim pisanjem.

Za boljšo predstavo o mojem načinu izražanja si oglejte objave na mojem blogu in družabnih omrežjih ali pa nekaj kratkih kreativnih besedilc nižje.

~~~

Včasih se nebo prezrcali na gladino in takrat se čas ustavi. S perutjo režem voljno površino, lahkotno, kot mi je v naravi. Kot po ogledalu drsim, nejeverno gledajo mi pod noge. Glavo med oblaki držim, vzvišen sem za mnoge. Če že si pogledam kdaj pod perje, le odsev svoj vidim na obloku. Vem, da tja me vleče, nikogar ne rabim ob boku. Lahko pridružil bi se jati rac, njim se vedno kam mudi. One ne poznajo samote, četudi ne prenesejo ljudi. Tako kot jaz. Se kdaj ustavijo in si zazrejo v oči? Kakšen je njihov obraz? Jim gladina preveč ne vzvalovi, ko tako skupaj so postrojene? Ni lepše pluti sam, brez smeri in brige nobene?

Dnevi so beli. Beli barve beline, ki včasih zaslepi. Samo včasih in samo za kratek čas. Ker na beli dan lažje zaznaš črne stvari. Pogled se ustavi, telo se umiri. Zakaj bi si še belil glavo s tem, česar več ni. Brezbrižno sediš na tej strani, ko je dan na oni. In četudi si spet zamudil sezono umivanja oken in se svetloba do tebe preriva skozi fluorescenten filter, ti pogleda nič ne zamegli. In jasno ti je kot beli dan in pošiljaš misel v beli svet, da lep, lep je ta planet. Ker danes je dež, jutri sonce, danes te zebe, jutri ti je vroče, danes želiš to, jutri bi ono, ampak vselej je ono bližje kot to. In naučiš se ceniti tudi te bele dni, ko ni vse tako, kot se na prvi pogled zdi.

Preden se zjutraj prikaže sonce, je morje nebu ogledalo in samo lenobno, tiho in skoraj nepremično valovi. Lahko, da je še zaspano, ali pa se le pretvarja, napol vabeče napol grozeče, saj zaradi barvne lestvice na gladini ne vidiš zveri pod njo, ki tam nedvomno so. Nekaj nespečnežev in zajec nas previdno postopa po obali, ujeti v brezčasje, ki ga odšteva ritem valovanja. Potem se pojavi sonce. Najprej le kanček pokuka čez obzorje, nato se s sebi lastno hitrostjo požene čez nebo in naravi se zmeša. Kriki, čivki, butanje valov ob skale. Vse začne svojo dnevno ruedo.

Pogled čez računalnik na ležalnik, tokrat skrbno zložen in skrit pod streho, ko ti prsti po tipkovnici sledijo melodiji dežja in se ti razgled z balkonskega okna zdi kot veliko filmsko platno … ter si v dvomih, če bi se raje osredotočal na posamezne kaplje ali lovil široko simfonijo vseh.

Včasih na prvi pogled prehitro oceniš, da boš gladko oddrsal po ledu, pa ni vedno tako. Včasih so noge negotove in ne najdeš prave mere med preveč zadrgnjenimi ali preveč zrahljanimi drsalkami. Včasih se loviš na vsaki izboklini podlage in zavistno opazuješ male otroke, kako se pogumno zaganjajo in graciozno padajo. Kaj pa oni vedo, kako je imeti težišče precej višje. Včasih se ti zdi, da v nedogled delaš iste kroge in ne prideš nikamor. Zato si dobro izbiraj družbo, ki te bo spremljala, ti prestregala padce, te vsakič znova pobrala s tal in znala popestriti še tako monotone kroge, ki ne peljejo nikamor.

Ležim v diagonali čez posteljo, glava pri nogah, noge na vzglavniku, strmim v prazno. Misli se vlečejo kot sir na vročini. Končno spet en lenoben večer. Manjka le še primerna glasbena podlaga. Spomnim se, da me nekje na enem izmed mnogih usb-jev čakajo Pearl Jam. Seveda ne na računalniku, tam že par let ni več prostora, niti ne na telefonu, tam ga nikoli ni preveč bilo. Rabim nov računalnik, rabim nov telefon. Rabim manj usb-jev. Ali pa samo rabim zmetati en kup stvari. Pogum sem že zbrala, samo kaj, ko časa ni. Sprazniti omaro, zamenjati ploščo, obrniti list, počistiti zgodovino, izbrisati piškotke. Kakorkoli se pač temu danes reče. Zamenjati osončje, se začeti vrteti okrog druge zvezde. Mogoče zamenjati smer. Presenetiti vzvratno. Na voljo imam celo vesolje.

©Ksenija Mravlja