Ponujam storitve prevajanja tako navadnih, strokovnih kot književnih besedil iz FRANCOSKEGA, ČEŠKEGA in ANGLEŠKEGA JEZIKA v slovenščino in obratno. Za prevod v tuje jezike pri lekturi sodelujem z maternimi govorci.
Moja posebna strast je prevajanje književnih besedil, tako proze kot poezije. Odlomke nekaterih mojih nagrajenih in objavljenih prevodov si lahko ogledate nižje.
~~~
On hoče življenje s paspartujem in zavarovanjem
Posedati vsaj uro dnevno v poslikani kočiji
Na promenadi
Ohranjati videz plovnosti rek
Čustvene navigacije
Iti proti smrti organizirano in s spevom
– Zbyněk Havlíček, Berenika (izsek)
prevod: Ksenija Mravlja
objavljeno v antologiji češke poezije 20. stoletja Nesrečno srečni, 2012
tu skupaj več ne stojiva
z rameni se ne dotikava
nihče mi več ne zašepeta
ne zapoje ne zaigra
nihče me več ne omami ne očara
ne zapelje
– Bohumila Grögerová (izsek)
prevod: Ksenija Mravlja
objavljeno v reviji Mentor, 2013:34(4)
Zdi se mi
kot da bi zemlja delala premete
Pokrajina za okni avtobusa
beži
nekam nazaj
– Michal Čapek, Lovci (izsek)
prevod: Ksenija Mravlja
objavljeno v reviji Mentor, 2013:34(4)
Počutim se grozno
ker ne gorim
ker ne skelim
ker ne žarim
ker ne trpim
ker se ne veselimIn sem tako hladno
naveličano otožno
tožno ravnodušno
dušno zavedno vedno
brez tebePočutim se torej res grozno
neprestano in nenehno
zato
ker je tako
– Sylvie Richterová, Temna noč (izsek)
prevod: Ksenija Mravlja
objavljeno v reviji Mentor, 2013:34(4)
Ko ne bi kričala,
bi mogoče spet prebolel.
Ti bi bila cela
in jaz bi ti to želel.
– Milan Exner, Ko ne bi kričala (izsek)
prevod: Ksenija Mravlja
objavljeno v reviji Mentor, 2013:34(4)
Danes sem s prstom napisala besedo
poezija na vetrobran
v jutranjem ivju
malo naprej
sem slišala nekoga praskati,da bi strgal stran.
– Dorothée Volut, Uborne črke (izsek)
prevod: Ksenija Mravlja
objavljeno v zbirki Kalejdoskop / Kaléidoscope, 2019

Premiera igre Václava Havla – Problem, v režiji Zale Sajko in prevodu Špele Kopitar, Andreja Megliča, Ksenije Mravlja, Barbare Okorn, Anje Sredić, Katje Šarf in Monike Veber
Prevajanje dramskega besedila je zanimiva reč. Prevedeš tuje besede v svoj jezik, ki ni nikoli povsem avtorjev. Potem tvoje delo vzame režiser in ga adaptira po svoje. Nazadnje ga interpretirajo še igralci, ki likom vdahnejo življenje in jim dajo tisti zadnji izraz. Ko spremljaš vso to verigo, ki jo šele vsi posamezni členi sestavijo v neko zaključeno celoto, si nad njeno veličino hkrati povsem očaran in rahlo zafrustriran. In odpre se ti neskončno morje variacij, ki bi še lahko bile in nekoč, mogoče, še bojo …